Motivacijski večer

Ker zima za rafting seveda ni ravno primeren čas, se tokrat nismo odpeljali v Bohinj, temveč smo z motiviranjem začeli kar v pisarni.

Najprej smo nazdravili Petru, Maticu in Vedranu, ki so/bodo ravno te dni praznovali rojstne dneve. Priložnost je bila kot naročena za degustacijo Vilijevih buteljk iz kleti Somogyi iz Novega Sada.

S kosilom smo nato namerno odlašali toliko časa, da smo bili že povsem sestradani, s takšnim volčjim tekom pa smo se potem sredi popoldneva odpravili v bližnjo mongolsko restavracijo, kjer se lahko za pavšal naješ kolikor te je volja (in kolikor ti kapaciteta želodca dopusti). Po dobri uri in neštetih sušijih, kislo-pekočih juhah, pečenih rakcih in ličiju v kompotu so smo se kar malo s težavo dvignili na noge ter se s polnimi trebuhi odpeljali nazaj v pisarno.

V takšnem stanju seveda še nismo mogli iti na bowling, sploh pa je bilo zanj še prezgodaj, poleg tega pa se je še hrana morala malo usesti. Za preganjanje dolgčasa smo tako za nekaj ur zagnali različne računalniške igre in se v njih veselo preganjali z virtualnimi strički. Sami se namreč skorajda nismo mogli premikati. :)

Ko smo zvečer kolikor toliko prišli k sebi, smo se družno odpravili na nekaj rund bowlinga, ki je seveda vedno zabavna stvar. Še posebej za tiste, ki se malo bolj spoprijateljijo z žirafo, ki jo dostavijo s šanka. Dve uri, kolikor smo igrali, sta hitro minili in počasi je bilo treba iti naprej. Mislim kakšen večer bi pa to sploh bil, če bi se zaključil že ob polnoči?